download theme

Bonus for new user http://bet365.artbetting.gr 100% bonus by bet365.

bet365.artbetting.co.uk

Zarolaj.si

A+ A A-

intervju: LARA JANKOVIČ

Igralka in pevka. Šansonjerka. Komedijantka. Opisana z eno samo besedo? Umetnica. Z zares velikim U-jem! Maja je njena zgoščenka Na kožo napisane zgodbe (besedila je napisal Feri Lainšček), izšla pri Cankarjevi založbi in je naprodaj v vseh knjigarnah Mladinske knjige. Pesmi so svoj navdih našle v ljudskem izročilu ruskih širjav, balkanskega melosa in ciganske duše. Spletna revija Zarolaj.si na pogovoru gosti Laro Jankovič.
larajankovic051
Zarolaj.si: Če bi vas prosili, da izberete eno samo besedo, ki vas najbolj opredeli, opiše… Bi ta beseda bila "umetnica"? 
Lara: Ustvarjalka. Prava umetnica bi verjetno bila, če bi imela pogoje in sredstva, da bi delala res umetniške stvari, ki si jih želim. Tako pa vedno obstaja en mali kompromis… a se trudim vse delati kvalitetno. In nikakor ne poceni.

Zarolaj.si: Najprej smo vas spoznali kot igralko (SNG Nova Gorica), nato kot pevko, šansonjerko. Glasba in igra. Ti dve umetnosti sta pri vas verjetno nerešljivo prepleteni?

Lara: Čez čas je glasba prav poredno začela vstopati v moj igralski svet in sem jo počasi začela sprejemati in tako so se rodile ideje glasbene predstave kot je Kot jaz, potem pa se je celo rodil prvi CD… zdaj postajata ti dve umetnosti res že nerešljivo prepleteni, kot ste lepo zapisali, čeprav zelo pogrešam gledališče in predstave, kjer ne bi več pela."Ta zgodba je dolga kot stari roman,
postopajo konji in zrejo tjavdan
lisica pred lovcem tu več ne beži,
ob ognju so kotli in vanje sneži..."


Zarolaj.si: Kdaj ste vedeli, začutili, da boste postali umetnica?
Lara: Od vedno. Že v vrtcu sem nastopala in s tem nadaljevala v osnovni šoli. Tam so ugotovili, da sem "rojena igralka" . V srednji šoli sem bila zelo dejavna in ustvarjalna, potem je bilo treba samo še sprejemne za AGRFT narediti. Pa sem rekla: "Ma tudi, če nisem najbolj talentirana ali če se ne bom ravno izkazala na sprejemnih, morajo, če so pravi profesionalci, videti to mojo silno, neustavljivo željo po igralstvu. In že zato me morajo vzeti!" Še danes ne vem zakaj so me vzeli, hahahaha! Sem pa naredila v prvo!

Zarolaj.si: Feri Lainšček je za vas ustvaril Na kožo napisane zgodbe. Album je bil skoraj takoj razprodan, nato znova ponatisnjen. Slovenci si torej želimo takih projektov…

Lara: Si želimo, ja, samo kaj, ko nas ta poceni "šodr" preglasi, ker ponavadi dobijo veliko denarja za marketing in so nam vsiljeni na vsakem koraku. Mi pa ponavadi nimamo niti za pošten plakat, kaj šele za videospot itd. Odsev družbe pač. Vidim pa kako ljudje srkajo nekaj takega kot so Na kožo zapisane zgodbe. Prekrasni odzivi so neprecenljivi. Želela bi deliti te zgodbe in občutke širše, a ker nismo podprti kot bi bilo treba, je to zelo težko… a verjamem, da bo naša borba za kvalitetno ustvarjanje vendarle enkrat obrodila sadove. Če drugega ne, da ne nehamo ustvarjati, da se ne predamo in ni vrag, da se bodo časi spremenili… potem, ko bo kapitalizem požrl samega sebe in bodo prišle zopet prave vrednote v ospredje.

Zarolaj.si: "Na kožo zapisane zgodbe, v jeziku skrivnostne dvojine, so črke življenja in smrti, v knjigi vesoljne praznine." Verzi, ki jih skoraj moraš imeti rad. :)

Lara: Ferija preprosto moraš imeti rad :) Velike in pomembne stvari pove enostavno. Preprosto obožujem najine zgodbe. Pesmi, ki jih je napisal z velikim čutenjem mojega čutenja.

Zarolaj.si: Pesmi, odete v balkanski melos, ciganske ritme. Koliko ciganke je v vas?
Lara: Kar precej :) Sem kar nestanovitnega duha in me kar naprej "…vabijo daljave… in slišim veter, ki premika trave…", kot je v eni mojih pesmi. Te zgodbe kar veliko povejo o meni, če jim pozorno prisluhneš, veliko je iskrenosti v njih. Kot v vsem mojem ustvarjanju.

Zarolaj.si: Kako sta pričela sodelovati s Ferijem Lainščkom? Je on pristopil do vas ali vi do njega?
Lara: Pravzaprav naju je predstavil glasbenik iz Halgato benda, ker je menil, da bi midva morala nekaj skupaj ustvariti. Pa še kako prav je imel! Vedno mu bom za to hvaležna. Feri je bil na začetku nekoliko zadržan, ko pa sem mu izlila, na dolgo, seveda :), svoje misli in ideje, je le ugotovil, da morda pa le nisva tako različna kot je na prvi pogled videti. Za mojo  mediteransko-balkansko vihravostjo se skriva panonska duša. In tu sva se našla.

Zarolaj.si: "Melodije izražajo odnos do ljubezni in svobode." Kakšen je vaš odnos do omenjenih dveh?
Lara: Predvsem besedila so o ljubezni in svobodi. Zame sta najpomembnejši stvari. Ljubezen do vsega kar počnemo, ljubezen do življenja. Več kot je v nas ljubezni, lažje gremo skozi življenje. Po svobodi pa hrepenim, sanjam, jo iščem… se sprašujem… kako smo v resnici nesvobodni, z dneva v dan bolj. Ujetniki sistema in vsega "kar je treba in se spodobi". Verjetno je največja svoboda v tem, da čimbolj živimo v skladu s sabo, ne glede kaj to prinese za sabo. K temu stremim.

Zarolaj.si: Glede na to, da je skoraj vsak projekt, v katerem se združita pesem in poezija, odličen, uspešen, poseben, je pravzaprav neverjetno, da jih ne nastane več? Zakaj po vašem mnenju ni (več) prostora za take projekte na slovenskem trgu?
Lara: Ker se tega ne podpira. Ker se jih  jemlje kot, da je to čisto nekomercialno, prezahtevno, zateženo… Jaz sem namerno želela odet Ferijeve pesmi v poslušljive, čutne melodije… ki grejo v uho, ki zaigrajo na dušo. Je pa tudi res, da radi pri nas poezijo zakomplicirajo še s komplicirano glasbo, oz. jo uglasbijo v ne preveč poslušljivo, medlo, zame premalo karakterno glasbo. Dobra poezija ne rabi glasbene onanacije. Vsaka zgodba že nosi v sebi neko melodijo in ta mora biti na nek način enostavna in  mora podkrepiti besedilo."Ko zopet poljubim te s prsmi,
kot Eva je prva ljubila,
med nama drsijo kresnice,
nobena ne bo ugasnila..."


Zarolaj.si: Nekje sem prebrala, da zavidate Ciganom prav njihovo svobodo. Kaj vam preprečuje, da pustite vse za seboj, najamete voz in odidete po svetu?  :)
Lara: Premalo poguma :) To, da nimam tega v zibelko dano… Nekje v meni je ta nestanoviten duh, tudi uporniški, samosvoj, a sta  me okolje in družba, v kateri sem se rodila, preveč ukrojila po svoje… in zdaj bi se rada rešila teh okov. Sicer pa, če bo situacija pri nas taka in skoraj zagotovo slabša, da se bomo komaj preživljali, bom kmalu zbrala dovolj poguma in res odšla z vozom v svet. O tem sem že razmišljala.

Zarolaj.si: Kot odlično šansonjerko smo vas "odkrili", ko ste zaigrali v predstavi Kot jaz, posvečeni Edith Piaf. Kako težko vam je bilo stopiti v čevlje Edith Piaf? Vas je kdaj prešinila misel, da bodo čevlji preveliki? Da vam ne bo uspelo prepričati občinstva?
Lara: Na to, da bom stopila v njene čevlje sem čakala 10 let, saj se prej nisem čutila dovolj zrela, igralsko-pevsko in osebnostno, da bi je bila vredna. V meni je zorela ta ideja in velika želja, saj me je Edith čisto prevzela in vedno sem se ji čutila blizu. Od začetka sem se bala prevelikih čevljev… a me je Zijahova (Zijah Sokolovič - režiser) ideja, naj sama napišem tekst za predstavo, naj dam tudi sebe noter, naj na svoj način govorim in pojem o Edith, kar rešila. Nastopam kot velika njena oboževalka, ki jo na svoj način doživlja in jo prepleta v svoje življenje, igram sebe in njo - kot jo sama doživljam, pojem manj znane, v slovenščino prevedene pesmi. Zato ne gre za posnemanje, ampak za poustvarjanje. Zato tudi naslov Kot jaz. Sem pa želela v sebi poiskati to skrajno Edithino energijo, čustvovanje, predanost življenju. Tudi sama sem v predstavo iskreno dala celo sebe in del mojega življenja, zato nisem mogla pogrešiti. Odziv publike je vedno fenomenalen.

Zarolaj.si: Ko pomislim na slovenski šanson, se spomnim vas, Vite Mavrič, morda še Jureta Ivanušiča. Potem pa bi že nastale težave s spominom. Kakšno mesto danes zavzema ta glasbena zvrst na domačem glasbenem prizorišču. Ima status, kot si ga zasluži?
Lara: Zame sta tudi kantavtorja Adi Smolar in Iztok Mlakar šansonjerja ali pa Murat in Jose. Na šanson se po moje gleda preveč ozko. Šanson je lahko odet v rokovski, reperski, ciganski melos… važno je, da nekaj sporočiš svetu in da si dober in svojstven interpret. Tudi šanson se mora razvijat in iskat novih preoblek, a se to pri nas premalo dogaja. Problem je, ker se pevec ne odločno odloči, da bo šansonjer, kot Vita, Jure in jaz, ampak vsi pojejo vsega po malem in se ti potem pojavijo na Popevki, Emi in na Festivalu šansona. To ni nič. Če si šansonjer, moraš čutiti neustavljivo željo po izražanju in ustvarjanju v to smer in to razvijati. Ne pa, da se samo zato, da se pojaviš povsod, potem nekaj poceni razprodajaš. Vztrajati je treba, ne glede na ceno in nekaj doprinesti temu svetu v smislu kvalitete in inovativnosti.
lara-jankovic
Zarolaj.si: Kljub igralski, pevski kilometrini še kdaj podvomite vase, preden stopite na oder?
Lara: Dvom vase obstaja do konca dni :) Če ne dvomiš, ne iščeš in ne koplješ dovolj po sebi, zato tudi manj daš. Dvom je ustvarjalen. Seveda, če je v mejah normale, če te ne blokira, sicer pa je dober. Brez njega lahko prehitro zaspiš na lovorikah, se začneš ponavljati, nehaš zoret in se ne razvijaš dovolj.

Zarolaj.si: Menda vam je "pariški vrabček" zlezel pod kožo še v času študija? Zakaj?
Lara: Tam smo za izpite prepevali tudi njene pesmi, ki jih je Menart prevedel v slovenščino in nam jih s tem približal. Takrat sem se zaljubila vanjo, v njeno čustvovanje in interpretacijo. Enostavno sem jo začutila blizu, sorodno, podobno… blizu mi je njena nesmrtna vera v ljubezen in življenje. To, da je tvegala, čeprav je vedela, da lahko izgubi in znala je izgubljati. Vedno se je kot feniks dvignila iz pepela in upala naprej. To je neverjetna lastnost. Ko mi je hudo, mi misel nanjo vedno pomaga iti naprej…

Zarolaj.si: Pripravljate menda že nov album. Povabilo je bojda prišlo iz Srbije. Nam lahko zaupate kaj več o tem projektu?
Lara: Nič preveč :) To bo nekakšno nadaljevanje zadnje zgoščenke Na kožo zapisane zgodbe. Še vedno nekakšen Etno šanson, v srbščini, z dobrimi besedili. Glasba bo nekakšen zanimiv mix stilov. Rdeča nit bo balkansko-ciganski prizvok, čeprav bom v resnici pela blues, tango, latino… Toliko za zdaj."Na kožo zapisane zgodbe,
v jeziku skrivnostne dvojine,
so črke življenja in smrti,
v knjigi vesoljne praznine..."

Zarolaj.si: Kaj zori na "igralski" strani? Se obeta kakšna nova predstava?

Lara: Leto dni sem obiskovala psihodramsko skupino in nekaj delavnic, zato imam namen narediti zopet avtorsko-raziskovalen projekt v smislu psihodrame, preigravanja različnih vlog. Tekst bova soustvarjala s Tomažem Letnarjem.  Problem je seveda zopet v sredstvih. Če bi Ministrstvo ali Mestna občina kaj podprli, bi človek še lahko ustvaril tudi kaj bolj "umetniškega", ja. Tako se pa težko pride zraven in sem zopet obsojena na cesto nastavljat klobuk. In nikakor ne izgubiti upanja :)

Zarolaj.si: Bili ste eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov goriškega teatra. Zakaj vas je doneslo na pot samostojne umetnice?
Lara: Dolgo me je vleklo pravzaprav v Ljubljano. Glede na to, da sem bila vedno dejavna tudi na drugih področjih: RTV, glasba, ples, se mi je zdelo najlažje potem živeti in delati v mestu. V NG sem vedno imela občutek kot, da smo igralci malo zapostavljeni in pozabljeni kar se tiče drugih medijev. V meni je ta svobodnjaški duh, a vseeno, kot sem že prej priznala, si nisem upala stopiti na nesigurno. Takratna situacija v tamkajšnjem teatru mi je potem pomagala oditi… Moram pa kar malo priznat, da je ta svoboda, ne glede, da je včasih težko, kar meni pisana na kožo… spet ta ciganski pridih :)

LARA JANKOVIČ - Ciganska balada

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.



Zarolaj.si: Povabljeni ste v beograjski Atelje 212, na festival Mucijev dani. V sredini maja boste tam nastopili s predstavo Kabaret zlatih let, po romanu Marka Vezoviška, Kuba libre. Spet dobivam občutek, da vas doma ne "prepoznajo" dovolj, če se izrazim po diplomatsko.  :)
Lara: Lepo ste se izrazili. Ja, tipično slovensko. Ne glede na to koliko ustvariš in dokažeš, potem ne dobiš kot svobodnjak niti spodobne priložnosti. Ker ne znam tuliti z drugimi v isti rog in ne znam biti ritoliznik pa smo potem malo neprilagojeni taki kot jaz. A moja ustvarjalna žilica mi nikoli ne bo dopustila, da bi se vdala. Še vedno sem našla pot in jo, upam, tudi bom. Je pa včasih res prekleto trnova… a volja vedno najde pot in pride do cilja.

Zarolaj.si: Nekje ste izjavili, da če bi bili samo pevka, bi bili zagotovo rock pevka? Čisto zares?  :)
Lara: Čisto zares. Pa veste koliko temperamenta imam, hudiča?? :)  V srednji šoli sem bila rokerica, metalka in to se mi pozna še danes. Uporna, samosvoja in ne popolnoma prilagojena :) Nisem dovolila, da bi ta rokerica v meni umrla zato, ker sem odrasla. In na to sem ponosna.

Vabljeni tudi na Na kožo zapisane zgodbe, 14.5. ob 20.00, v Etno klubu Zlati zob v Ljubljani.

Anja Intihar
nazaj na vrh

Spletna revija Zarolaj.si je vpisana v razvid medijev pod zap. št. 1575 // info@zarolaj.si // 031 606 132 // Zadnjih 100 objav