download theme

Bonus for new user http://bet365.artbetting.gr 100% bonus by bet365.

bet365.artbetting.co.uk

Zarolaj.si

A+ A A-

intervju: UROŠ PERIČ

Je pevec in pianist, ki je gostoval že na treh kontinentih. Ustvarja tudi avtorsko glasbo. Najraje izvaja jazz, blues, soul, gospel in country skladbe. Sodeluje s priznanimi domačimi in tujimi glasbenimi ustvarjalci. Nanj so vplivali med drugim Aretha Franklin, Nat King Cole, Billie Holiday. Aha, smo že omenili, da mu pravijo tudi slovenski Ray Charles?!? Zarolaj.si na pogovoru gosti Uroša Periča!
urosperic291

Zarolaj.si: Kdaj ste prvič "začutili" Raya? In zakaj prav Ray Charles in ne kdo drug?
Uroš: Prvič nekje pri svojih dvanajstih letih. "Zakaj" je pa kompleksno vprašanje. Najkrajši odgovor bi lahko bil ta; takrat sem poslušal ogromno jazza, bluesa, soula, ampak nekako je Rayevo občutenje glasbe bilo najbolj blizu mojemu. Takoj je prešel vame.

Zarolaj.si: Menda ste že pri dvanajstih letih začeli glasbeno pot s preigravanjem bluesa, soula, jazza. Ste že takrat vedeli, da boste ostali v teh glasbenih vodah?
Uroš: Tega nisem vedel še pred dobrimi sedmimi leti, kaj šele takrat. Hehe.

Zarolaj.si: Vseeno pa (žal) ni bila Slovenija tista, ki vas je "odkrila", ampak ste prve velike uspehe začeli doživljati v Srbiji?
Uroš: Ja, točno. Moj menedžer je poslal demo posnetke v par držav, prvi so se javili iz Beograda, in sicer Duško Gojkovič, s katerim smo se potem zmenili za prvo sodelovanje. Ker je bilo zelo uspešno, smo potem sodelovali velikokrat skupaj, ne samo na področju bivše Jugoslavije, ampak tudi drugje po tujini. Še dandanes sodelujem z njimi. Ravno 3. januarja letos sem igral v Novem sadu, s sicer malo manjšo zasedbo kot je cel big band, ampak so bili večinoma glasbeniki iz tega big banda.

Zarolaj.si: Lani ste izdali zgoščenko z devetnajstimi skladbami, z devetnajstimi dueti, "Uroš Perič & Prijatelji: Dueti". Na njej so se vam pridružili med drugimi Nuška Drašček, Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Oto Pestner, Miha Alujevič, če naštejem le nekatere. To je za Slovenijo svojevrsten podvig. Zbrati na enem albumu toliko različnih umetnikov je kako velik zalogaj?
»I can't stop loving you, I've made up my mind, to live in memory of the lonesome times…«Uroš: Ja, zelo velik. Ideja za ta projekt se mi je porodila že dosti zgodaj, ampak je bilo potrebno veliko časa, da se realizira. Se pa zahvaljujem vsem prisotnim , da so resnično z veseljem skočili v ta podvig. Je bilo pa veliko dela zbirati skladbe in potem izvajalce, katerim bi določena  skladba najbolj odgovarjala.  Se pogovarjati z aranžerji glede aranžmajev in potem vse posneti. Na tem albumu sem poleg big banda prvič uporabil violine. Potem snemanje vokalov, back vokalov in miksanje, poslušanje... Ampak vse to se je obrestovalo. Tako kot pravi moj prijatelj Primož Grašič; "verjetno tresemo pravo hruško".  :)

Zarolaj.si: Zgoščenka je sicer bila posneta z Big Bandom RTV Slovenija. S kakšnim namenom ste se odločili izdati zgoščenko z omenjenim sestavom?
Uroš: Odkar sem pri ZKPju sem že izdal 3 albume, in sicer je to že drugi, kjer sem delal z našim big bandom. Prvi je bil bolj jazzovsko usmerjen, na katerem je bil glavni solist na trobenti Duško Gojkovič. Za tega zadnjega je več razlogov. Prvič, ker so definitivno  eden najboljših bendov na naših prostorih, drugič zato, ker jih cenim kot glasbenike ter kot ljudi in ker imamo z dirigentom Lojzetom ter umetniškim vodjem Hugom zelo podobne cilje, želje in vemo kaj delamo.
»The road leads back, it always leads back to you, I'm in Georgia, Georgia, sweet Georgia…«
Zarolaj.si: So na omenjenem albumu le Rayeve skladbe?
Uroš: Ray je v svojem življenju napisal le par skladb, tako da je vprašanje malo krivo zastavljeno. Je pa predeloval jazzovske in bluesovske standarde, tako kot vsi pevci takratne dobe, pa tudi danes (Diana Krall, Michael Bubble itd...). Tudi jaz sem izbral skladbe za ta projekt iz ameriške zakladnice. Nekaj gospela, nekaj countryja, nekaj jazza ter bluesa itd. Smo jim pa dali novo preobleko. Ray je tudi zapel nekaj od teh.

Zarolaj.si: Sta pa na njej dva dueta s posebno gostjo, Sheilo Raye Charles, Charlesovo hčerko. Kje in kako sta se prvič spoznala?
Uroš: Njena menadžerka je kontaktirala mojega, ker me je zasledila na youtube-u in bila prijetno presenečena. Takrat smo se zmenili za morebitni skupni nastop. Spoznal sem jo dva dneva preden smo imeli v Križankah tisti veliki koncert z našim big bandom in Otom Pestnerjem. Od takrat naprej sva v kontaktu.

Zarolaj.si: Menda je nekoč v Bolgariji nekdanja ljubica Raya Charlesa skoraj padla v nezavest, ko vas je slišala prepevati?
Uroš: Haha, ja dosti interesantnih stvari se mi zgodi na popotovanjih. To kar sprašujete se je zgodilo v Sofiji, v dvorani kjer je igral tudi Ray. In ta ljubica je bila takrat novinarka , ki je naredila intervju z Rayem, ga tako spoznala in se vanj zaljubila. Mnogo let kasneje, že v penziji,  je prišla na moj koncert. Rečeno mi je bilo, da želi opraviti razgovor z mano, vendar se je po drugem komadu žal zrušila. Emocije so bile verjetno še močno prisotne.

Zarolaj.si: Zelo aktiven ste kot skladatelj, da vas še malce pobaramo po avtorskih skladbah. So tudi te iz blues, soul, jazz voda? Ne odstopate iz teh zvrsti?
Uroš: Dosti pišem tako tekste kot glasbo, tudi aranžmaje,  vendar je moja zvrst glasbe blues, soul, jazz in od njih ne odstopam. Tu sem doma.

Zarolaj.si: Izdajate tudi avtorsko glasbo na zgoščenkah oz. jo izvajate na koncertih?

Uroš: Na vseh osmih goščenkah, razen na tej ta zadnji, duetski, se pojavljam kot avtor tekstov, aranžmajev in glasbe.  Vsaj pri tretjini posnetega. Lansko leto sem v Atlanti, USA izdal pri neki manjši samostojni založbi celo cel album svojih komadov. Na koncertih obvezno izvajam avtorsko glasbo, pa tudi ostalo ameriško glasbo, za katero menim, da jo lahko izvedem na svoj način.»From the moment I first saw you, girl, you went straight to my brain, in my heart I've got a feeling, that I could never explain… »

Zarolaj.si: Nastopali ste že po vsem svetu; v Evropi, ZDA, Afriki. Kje so najboljša koncertna prizorišča? Kje je najboljše občinstvo?

Uroš: To je zelo težko vprašanje. Moji nastopi so hvala bogu čisto vsepovsod super sprejeti. Edina razlika je, da ko sem na zahodu ali severu, rabi publika malo več časa, da začne sodelovati. Ko pa sem na jugu,  pa temperament naredi svoje in se poslušalci prej vživijo. Skandiranje doživiš že po tretjem komadu.

Zarolaj.si: Pred leti ste gostovali v Chicagu, pa v rojstnem mestu bluesa, New Orleansu. Kako vas je sprejela tamkajšnja publika?  Najbrž jim godi, da nekdo tako uspešno predstavlja njihovo "domačo" glasbo v Evropi?
Uroš: Publika me je na vseh mestih, kjer sem nastopal v Ameriki, sprejela zelo dobro. V Georgi so me najavili kot "and now the blues itself". Tam mi je tudi njihov guverner, ki je bil desna roka Martina Luthera Kinga čestital pred NBC televizijo in se mi zahvalil, da tako kvalitetno izvajam ameriško glasbo v Evropi. Že dejstvo, da sem nekajkrat nastopal v izključno črnskih klubih in bil sprejet z vsemi rokami, priča o tem, kako me tam sprejemajo.

Zarolaj.si: Menda ste prvi slovenski pevec, ki je bil kdajkoli povabljen kot izvajalec na prestižni švicarski jazz festival v Montreuxu?
Uroš: Ja, nekaj naših instrumentalistov je že bilo tam, ampak kot pevec in kot izvajalec samostojnega koncerta pa prvi. Imel sem celo dva samostojna "open air" koncerta.

Zarolaj.si: So se nato odprla kakšna nova vrata na račun omenjenega nastopa v Švici?
Uroš: Kmalu zatem so se odprla mnoga vrata, a ne bi mogel definirati, če je to bilo ravno zaradi nastopa v Montreuxu.
»All my faith in you is gone but the heartaches linger on, take these chains from my heart and set me free, take these tears from my eyes and let me see…«
Zarolaj.si: Ko vas opazujemo med koncertom, za klavirjem, imate tudi geste čisto podobne Rayevim. Tisto značilno zibanje naprej in nazaj… Čisti slučaj? Podzavest?

Uroš: Haha. Če malo bolje pogledate niso geste kaj veliko podobne Rayevim. To, da se zibam je pa vse vezano z glasbo. Ogromno pijanistov se ziba, ko igra in poje, zato ker ne more plesati, ker smo vezani za stol. Ampak tu je še en globlji pomen, katerega glasbeniki , ki sodelujejo z mano vedo, publika pa verjetno ne. Namreč,  vsak moj gib na odru je glasbeni znak za nekaj. Recimo naprej in nazaj se zibljem, kadar hočem ustvariti napetost v skladbah hitrejšega tempa, zibanje levo, desno pa kadar hočem zategniti tempo med ritemsko sekcijo. Moja leva noga vedno udari na prvo in tretjo, se pravi ,da sem tudi nagnjen takrat na prvo in tretjo dobo, obe noge naenkrat udarijo ali odskočijo takrat, kadar so razni breaki, stopi, kicki. Ko je konec, sem nagnjen na skrajno desno tako dolgo, kolikor želim, da traja zadnja nota in ko hočem, da se konča ta nota se obrnem na levo. Se pravi, da je vse to premišljeno, ker želim, da zveni glasba točno tako, kot jaz čutim v tistem trenutku. Pa še nekaj; dirigenti stojijo in imajo proste roke, da kažejo te znake, moje so pa vezane na tipke. Se pravi, da so zibanje in razne gestikulacije edini način komuniciranja z bendom.

Zarolaj.si: Imate najljubšo Rayevo skladbo?
Uroš: Tukaj se nikoli ne morem opredeliti, lahko samo rečem, da tiste, ki so meni ljubše skladbe, niso bili hiti.
urosperic292
Zarolaj.si: Vas je Jamie Foxx kot Ray prepričal?  :)
Uroš: Tukaj imam mešana mišljenja. Kot lik in podobnost da, ampak ne vem, ali je to Jamiejeva krivica ali režiserjeva, vendar se je Ray zelo zelo rad smejal . Ne spomnim pa se, da bi v celem filmu videl Jamijev nasmeh. Pa tudi Jamie na primer, zelo dobro igra klavir, ampak se ni naučil skladb. Igral jih je na Rayev playback, saj so bile njegove roke na drugih tipkah. Je pa interesantno, da sem jaz igral v klubu v Ameriki, kjer so posneli kar precejšen del filma. Ta klub je kot ena beznica, imenuje pa se Old Point bar.

Zarolaj.si: Kakšne načrte za letošnje leto imate? Najbrž bodo v ospredju nastopi na tujih odrih?

Uroš: Za nemško trzišče že snemam novo zgoščenko. Razmišljam tudi, kaj bi posnel in ponudil slovenskemu občinstvu. Kar se koncertov tiče, sem se trenutno idejno vezal za kulturne domove po Sloveniji. Veliko jih je in notri je vedno prav lepo sproščeno vzdušje. Nekaj bo "potrebno" ustvariti in narediti za spomin Bošku Petroviču. V tujini se mi pa nekaj lepega odpira, ampak zaradi vraževernosti raje ne bom o tem.

Zarolaj.si: Za stalno preseliti v New Orleans se, upam, ne nameravate?  :)

Uroš: Brez skrbi. V Ameriko grem rad samo na oder. Živel pa tam ne bi nikdar in nikoli.

Anja Intihar
nazaj na vrh

Spletna revija Zarolaj.si je vpisana v razvid medijev pod zap. št. 1575 // info@zarolaj.si // 031 606 132 // Zadnjih 100 objav