download theme

Bonus for new user http://bet365.artbetting.gr 100% bonus by bet365.

bet365.artbetting.co.uk

Zarolaj.si

A+ A A-

Gallus je bil ekstra Perpetuum Jazzile

Začelo se ni dobro. Pa ne zato, ker bi bilo s Perpetuum Jazzile kar koli narobe. Začeli so čisto tako, kot znajo začeti in se pravi profesionalno in odlično, ni pa dobro to, da če je Cankarjev dom razprodan, se vsa parkirišča v neposredni bližini čudežno stanjšajo, da se da na kvadraturo povprečnega izmestnega solatnega vrta, stisniti čim več pleha in med njimi tudi dimenzijsko nadpovprečne terence, ki so po Murpyu vedno parkirani ravno na vogalu med steber in steno in ti se moraš obvezno prebiti ravno tam mimo.


Rezultat je 1:0 za steber in nauk te zgodbe, ob naslednjem poročanju iz Gallusove dvorane bomo parkirišče za Zarolaj.si prej vzeli s sabo.

Nekako pri ta tretji skladbi, ki so bile mimogrede, sveže in nove in nekako nismo mogli spregledati, da Perpetuum zelo očitno gleda čez meje naše lepe Slovenija in zato poje precej in dosti po angleško, so na oder povabili Jadranko Juras, da je Podala naprej rdečo nit in po tistem smo poslušalci izgubili občutek za čas. Ponovno smo se zavedli šele med odmorom in seveda ob prvem podaljšku na koncu koncerta, ki je bil itak Avsenik in "vsa dvorana v luftu".

Skozi koncert smo Jadranko tudi z vsako skladbo bolj razumeli, zakaj je v svoji minuti uvoda rekla, da ima tremo nastopiti s tako dobrimi pevci, ki so za povrh še vsi Slovenci. Res zanimivo, da taki izjemni vokali, ki so se nam za dobiti okus, bolj pokazali v solističnih vložkih, nimajo nobenih problemov s "timskih delom" in petjem med množico drugih dobrih. Res zanimivo je tudi, če zraven pomislimo, koliko ne tako izjemnih vokalov, gledano skozi uho poslušalcev radia in gledalcev televizije, nima nobenih problemov pri solo celovečernih nastopih v "živo" na mrtvo in pri snemanjih glasbenih "dinastij", kjer se postavlja eno in isto vprašanje, kdo "dinastije" pokupi poleg izvajalcev samih in njihovih ožjih družinskih članov? Društvo za zaščito potrošnikov? Otorinolaringološka klinika?    

In potem so nas zadeli še gostje Vocal Six. Švedska je zagotovo v glasbeni industriji nepravično zapostavljena država, ki se je po po Abbi tudi svoji krivdi malo zaprašila. Očtino je Švedov dovolj, da si sami pokupijo vse izdane albume in ni potrebe, da jih izvažajo. Pa bomo rekli, da smo se od Vocal Six poslušalci sinoči naučili, da acapella glasba že dolgo ni več tabu v svetu surfarjev, profesionalnih žagalcev drv oz metala in rock & rolla, za pop tako ali tako ni dvoma, ker se je acapella način petja razmahnil prav v času popa, ko je bilo elektriko potrebno kupovati na bone. Mislim, da so poželi prve salve navdušenega smeha iz občinstva že s priredbo Dancing Queen v srednjeveški izvedbi. Ja, kdo bi res mislil, da je tudi Abba kradla starejšim od sebe. Vse kar je sledilo, je bila samo še smetana na torti. Če bi pa že morala izbrati češnjo, bi bila to I got a feeling, v omaki Black Eyed Peas po Švedsko. Te pa malo stisne pri srcu, ko zaslišiš kako visoko lahko zapoje moški glas, ker kaj potem še ostane ženskam za delati red po hiši?

Če je koga skrbelo v kakšne roke je Kozlevčar prepustil zbor, je lahko čisto brez skrbi. Roke Pedra Karlssona so odlične pri dirigiranju in pokazale so, da je konec časom, ko je dirigent stal na iksu, ki je narisan na sredini odra in mahal zboru, kam naj se odpoje. V nekih dobrih starih časih so mu za to dovolili celo uporabljati palico. Časi so zdaj taki, da ima namesto palice kitaro, da mora delati pozdravne nagovore v jeziku, ki je težji kot, če bi pel po notah ter mora po odru tudi plesati in izvajati solo pevske vložke, da zapolni čas, ko si poslušalci oddahujejo med menjanjem nastopajočih na odru.

Bilo je EKSTRA-vargantno internacionalno. Na odru in med občinstvom. Še Argentina tokrat ni jokala, ker so predstavniki države sedeli na prvem balkonu navdušeno ploskali in tudi Toni Cetinski se je sinoči jokal od sreče oz pardon 100 puta umiral od ponosa, ker je prišel na repertoar koncerta. Baje je so v Cankarjevem domu ostale še tri karte za klopi na podstrešju in svetujemo, da se zagrebete in jih ne zamudite, ker če kdo paše skupaj potem sta to Perpetuum Jazzile in Cankar, na Gallusovem odru in če bi bilo za ponovitev večera potrebno še enkrat zadeti levi blatnik, bi še. Ampak tokrat bi ciljali v steber za desničarje. Saj tudi note so najprej bile praske na nečem in ni simfonije brez harmonije in sinergije. No, sinergija je lahko včasih tudi rumene barve na sivi podlagi, notni ključ daljinec za odklepanje, harmonija se od sinoči naprej imenuje pa Perpetuum Jazzile.

Tekst: Alenka Abram

Video

nazaj na vrh

Spletna revija Zarolaj.si je vpisana v razvid medijev pod zap. št. 1575 // info@zarolaj.si // 031 606 132 // Zadnjih 100 objav