download theme

Bonus for new user http://bet365.artbetting.gr 100% bonus by bet365.

bet365.artbetting.co.uk

Zarolaj.si

A+ A A-

Kaj se je zgodilo z Adelino

Saj ni, da bi bil koncert Richarda Cladyermana tipičen primer Slovenske glasbe, samo smo si ga Slovenci očitno zelo zaželeli slišati, ker je kar dvakrat prodal praktično vse stole v Križankah in tudi za tretjič baje praznih ni prav dosti ostalo.


Populacija, ki si ga je želela slišati, je bila gledano navidezno, v povprečju v svojih dozorelih najlepših letih in zato je tudi dežurna varnostna služba na prizorišče poslala predvsem v lase posrebrnjene varnostnike, ki so izredno šarmantno voščili: Dober večer in lahko noč, bi pa verjetno malce težje krotili ponorele oboževalke, ki bi napadle oder.

V uvodni predstavitvi je presenetilo, da Richard Clayderman ni Anglež in tudi ni Šved, ampak je Francoz in njegova slovenščina je dejansko zvenela bolje, kot njegova angleščina, ker v francoščini ga tako ali tako nismo razumeli.

"Odmor" po naše, je napovedal skoraj čisto brez tipičnega francoskega Alo Alo naglasa. Smo se pa odlično razumeli v pantomimi. On je zaploskal, mi smo zaploskali. On je začel igrati, mi smo poslušali in presenetilo je, da v 30 letih, od kar dela glasbo, še vedno ne zna vseh melodij na pamet, ker je kar nekajkrat bral po notah. Jih je seveda vsakič posebej, po zaključku skladbe, tudi prijazno podaril kandidatom iz publike in če si zamudil note kot glavni dobitek, si imel možnost zadeti tolažilno nagrado, ki je bila njegov robec. O tem koliko kilometrine je za sabo imel robec, bomo pisali na forumu med.over.net. Je pa dejstvo, da si z robcem prinesel domov veliko bolj pristen spomin na Claydermana, kot pa, če bi dobil note.

Je pa drugače imel koncert vse značilnosti metal koncerta. Richard Clayderman je v drugem delu koncerta z rdečo plastično pištolo ustrelil genetsko preoblikovano plišasto čebelo, ki je z play back treskom padla na sredino odra in to je približno tako kot, ko je "nevemkdože" z motorko razžagal kitaro.

Smo se pa med koncertom igrali z naslednjimi vprašanji: Kako ugotoviti, če kateri od violinistov fuša? Mogoče tako, da ga najdeš, ko bolj počasi vleče lok? Ali pa, katero skladbo je Clayderman zaigral že tolikokrat, da mi gre že blazno na jetra? Ker vmes se je zazdelo, da malo igra tudi z mišicami na obrazu.

Če končam poročilo nazaj na začetku koncerta. Že pri drugi skladbi je namreč postalo jasno, zakaj se imenuje Balada za Adelino. Zato, ker jo je čisto do smrti povozil ljubljanski potniški promet, ki je cel večer neusmiljeno hrumel mimo Križank. Naj Adelina vsaj mrtva počiva v miru. Njene žalujoče svojce je nekako poskušal rešiti mojster za mešalno mizo tako, da je dvignil moč violin in čela spremljevalnega kvarteta skoraj do nebes, ampak kot vedno, je edina stvar, ki res preglasi promet, tisto kar se ne da zaigrati z inštrumenti v živo in je treba spustiti kot "play back".

Čisto na koncu nas je Richard vkrcal na Titanik, da smo se šli skupaj poklonit Stewiju Wonderju in ko je odigral I just want to say I love you, nam pomahal v slovo, je rekel, da bi se še rad vrnil v Ljubljano. Mi smo se definitivno strinjali z njim. Do takrat imamo pa Bojana Križaja, ker v tistem plavem suknjiču in iz profila, sta si ob predpostavki rahlo kratkovidne publike, res izredno podobna. Zdaj rabimo samo še nekoga, ki bi Križaja prepričal v to, da je igranje klavirja čisto tako preprosto kot šofirati smučke. Najbrž, bi se znalo zgoditi, da bi v tem primeru še Adelina vstala od mrtvih.

Tekst: Alenka Abram (Zarolaj.si)
nazaj na vrh

Spletna revija Zarolaj.si je vpisana v razvid medijev pod zap. št. 1575 // info@zarolaj.si // 031 606 132 // Zadnjih 100 objav