download theme

Bonus for new user http://bet365.artbetting.gr 100% bonus by bet365.

bet365.artbetting.co.uk

Zarolaj.si

A+ A A-

Ste za heavy?!? Metallica vam bo dala HEAVY!

Ste za heavy?!? Metallica vam bo dala HEAVY!
Foto: metallica.com
Takšna in podobna vprašanja so včeraj na stadionu Friuli v Udinah donela iz ust Jamesa Hetfielda. Ki so ga, roko na srce, malce ulovila leta – kar je tudi bilo moč pričakovati (in če to prizna njegova velika oboževalka, potem vam bo približno jasno, kaj to pomeni). A ne glede na leta je Metallica ime, ki kot eden zadnjih »dinozavrov« še lahko 35.000- glavo množico požene, da v en glas skandira – Sad But True.
Metallica je zadnja leta ena najbolj koncertno dejavnih skupin. Letos so se ponovno podali na turnejo, ki obsega natančno 13 (!) koncertov in med katero so in še bodo med drugim obiskali Beograd, Varšavo, Pariz, Udine, Lizbono, Oslo, itd.
Sinočnji koncert v Udinah je bil tretji iz aktualne turneje, na kateri skupina v čast 20. obletnici izida tako imenovanega »črnega albuma« na koncertih odigra celoten repertoar s te plošče, ki je avgusta leta 1991 ponudila nekoliko bolj umirjeno Metallico (če jo seveda primerjamo z njenimi prejšnjimi albumi), je pa poskrbela tudi za to, da so se rodili hiti kot Enter Sandman, Wherever I May Roam, Sad But True, The Unforgiven. Aha, in še ena, za katero verjetno še nihče nikoli ni slišal– Nothing Else Matters.
Enter Sandman in Sad But True s črnega albuma spadata h komadom, ki jih Metallica skoraj vedno zaigra na svojih koncertih, je pa bilo na drugi strani tudi nekaj takih (Don't Tread On Me, My Friend Of Misery), ki jih Metallica v živo praktično nikoli ni igrala – do letošnje turneje. Ki je dobra priložnost za to, da stari rokerji obujajo spomine na minule čase, ko se je še delala dobra muzika in da mlajša populacija še ujame zadnje priložnosti, da je del »zgodovine«.
Metallicina koncertna lista sinoči je bila »jagodni izbor«. Ves črni album, pred in po njem pa »žaganje« v podobi Battery, Master Of Puppets, Seek&Destroy. Med ta jagodni izbor podpisana obeh predskupin sicer ne bi uvrstila, ampak okusi so različni. Občinstvo sta v Udinah ogrevali zasedbi Gojira in Machine Head. Precej je ropotalo – naj ostanem pri tem.
Mogoče je bilo nekoliko smešno poslušati Hetfielda, kako z odra vpije, da smo vsi ena velika srečna Metallicina družina. Dvajset let nazaj je verjetno z odra vpil vse kaj drugega. Ampak kot sem že na začetku rekla – leta tečejo. In tudi Jamesu, Kirku, Larsu in Robertu pač ne gre zameriti, da so jih ulovila leta in da so se malce omehčali. Ker žgejo še vedno. And Nothing Else Matters.
Takšna in podobna vprašanja so včeraj na stadionu Friuli v Udinah donela iz ust Jamesa Hetfielda. Ki so ga, roko na srce, malce ulovila leta – kar je tudi bilo moč pričakovati (in če to prizna njegova velika oboževalka, potem vam bo približno jasno, kaj to pomeni). A ne glede na leta je Metallica ime, ki kot eden zadnjih dinozavrov še lahko 35.000 - glavo množico požene, da v en glas skandira – Sad But True. 

Metallica je zadnja leta ena najbolj koncertno dejavnih skupin. Letos so se ponovno podali na turnejo, ki obsega natančno 13 (!) koncertov in med katero so in še bodo med drugim obiskali Beograd, Varšavo, Pariz, Udine, Lizbono, Oslo, itd. 

Sinočnji koncert v Udinah je bil tretji iz aktualne turneje, na kateri skupina v čast 20. obletnici izida tako imenovanega črnega albuma na koncertih odigra celoten repertoar s te plošče, ki je avgusta leta 1991 ponudila nekoliko bolj umirjeno Metallico (če jo seveda primerjamo z njenimi prejšnjimi albumi), je pa poskrbela tudi za to, da so se rodili hiti kot Enter Sandman, Wherever I May Roam, Sad But True, The Unforgiven. Aha, in še ena, za katero verjetno še nihče nikoli ni slišal - Nothing Else Matters. 

Enter Sandman in Sad But True s črnega albuma spadata h komadom, ki jih Metallica skoraj vedno zaigra na svojih koncertih, je pa bilo na drugi strani tudi nekaj takih (Don't Tread On Me, My Friend Of Misery), ki jih Metallica v živo praktično nikoli ni igrala – do letošnje turneje. Ki je dobra priložnost za to, da stari rokerji obujajo spomine na minule čase, ko se je še delala dobra muzika in da mlajša populacija še ujame zadnje priložnosti, da je del zgodovine. 

Metallicina koncertna lista sinoči je bila jagodni izbor. Ves črni album, pred in po njem pa žaganje v podobi Battery, Master Of Puppets, Seek&Destroy. Med ta jagodni izbor podpisana obeh predskupin sicer ne bi uvrstila, ampak okusi so različni. Občinstvo sta v Udinah ogrevali zasedbi Gojira in Machine Head. Precej je ropotalo – naj ostanem pri tem. 

Mogoče je bilo nekoliko smešno poslušati Hetfielda, kako z odra vpije, da smo vsi ena velika srečna Metallicina družina. Dvajset let nazaj je verjetno z odra vpil vse kaj drugega. Ampak kot sem že na začetku rekla - leta tečejo. In tudi Jamesu, Kirku, Larsu in Robertu pač ne gre zameriti, da so jih ulovila leta in da so se malce omehčali. Ker žgejo še vedno. And Nothing Else Matters.

Dodatne informacije

  • Avtor: Anja Intihar
  • Foto: metallica.com
  • Kamera: /
nazaj na vrh

Spletna revija Zarolaj.si je vpisana v razvid medijev pod zap. št. 1575 // info@zarolaj.si // 031 606 132 // Zadnjih 100 objav