download theme

Bonus for new user http://bet365.artbetting.gr 100% bonus by bet365.

bet365.artbetting.co.uk

Zarolaj.si

A+ A A-

recenzija: THE TIDE - KINGS OF THE HILL

The_Tide_004_foto_Aljosa_Korencan
Slovenska glasbena scena ni v krizi. Glede na populacijo nas, dragih Slovencev, imamo dovolj odlične glasbe. Dvolično se obnašajo komercialne radijske postaje, ki še vedno v ospredje potiskajo instant glasbo in je včasih samo zmazek tistega, kar dobrega ostane zadaj. Tako se dogaja, da potencial obstaja, dobre glasbenike imamo, a vsi bi radi začeli in naredili nekaj na hitro, samo zato, da pristanejo na lestvici xyz radia, ki jih je po vsej verjetnosti uvrstil med prve tri, ker so bili v soboto na pijači ali dveh.

Slovenska kakovostna glasba obstaja, obstaja pa tudi glasba, ki je naše gore list, se pa ne poslužuje domačega jezika, temveč cilja na množično populacijo (beyond words & bez ograničenja).

Taka je skupina The Tide, ki jo danes seciram. Naj takoj na začetku pojasnim naslednje: obstajata dve skupini s povsem enakim  imenom – "Tide" in "The Tide". Zakaj je prišlo do tega? To bi najbolje znali pojasniti skupini sami. Nobena od obeh ni bila pripravljena imena spremeniti. Medtem, ko so prvi osvojili publiko z angleškimi besedili, počasi začenjajo uporabljati slovenska, drugi pa v angleščini delujejo od samega začetka in tam nameravajo tudi ostati. Vsaj za zdaj.

The Tide sestavljajo Tomaž Štular (vokal), Drejc Pogačnik (klaviature, back), Janez Šter (kitare, back), Dejan Osterman (bass, back) in Martin Pogačnik (bobni).

Gre za spodoben izdelek, ki je dovolj razgiban, da nam ob poslušanju ne bo dolgčas. Zamisli so dobre, besedila v komadih lepo tečejo, šepa produkcija. Na trenutke pojema občutek za globino, inštrumenti se ne zlivajo. Rečeno naslednje – za povprečnega poslušalca več kot odličen izdelek. A če že ciljajo na tujino, bi lahko naša ušesa pričakovala več.

Plošča se v določenih pesmih spogleduje z britansko alternativno rock sceno, Indie podzvrstjo in melanholijo, ki jo Slovenci radi vzamemo za svojo.

"Midnight Shooter" je normativ za dobro bero enega akorda, "Decline" s popačenim vokalom na plošči še najbolj izstopa, "Shine" nas popelje v lepši dan, "Letters from the other side" je akustičnega tipa, ki spominja na zvok skupine Stereophonics, "Ready To Go" je pesem, ki bi jo lahko tudi na radiu slišali večkrat, "Monday Sleeper" v konceptu kitare in klavirja – z roko v roki, "Snow" je še eden, ki bi utegnil priti do pozornosti...

thetideKot rečeno, spodoben izdelek, ki pa mu manjka še nekaj kilometrine. Če rečem, da je ideja dobra, realizacija pa slabša, ne bom rekel nič narobe. Zadovoljiva mešanica starega rocka s primesmi novodobnih skupin, kot so Coldplay, Travis, Stereophonics. Izviren način, da  v celofan zaviješ nekaj, kar ti je poznano in da ti postane celo všeč. Plošča je nastajala dolgo. Prav zato (da ne bo zamere), ne bom izpostavil nobene od enajstih pesmi na albumu Kings of the hill, temveč pustil, da si širno poslušalstvo ustvari svoje mnenje. Veliko uspeha želim. In pa pohvale vokalu in kitaram. Tomaž Štular na trenutke preseneti. Ravno dovolj, da bi lahko bil eden od "tistih" glasov, ki jih radi slišimo. Good luck!

Ocena: 3
David Bizjak

 

nazaj na vrh

Spletna revija Zarolaj.si je vpisana v razvid medijev pod zap. št. 1575 // info@zarolaj.si // 031 606 132 // Zadnjih 100 objav